Najpogostejši in najpomembnejši diagnostični postopek v medicini so krvne preiskave. Z eno samo epruveto krvi lahko zdravniki dobijo ogromno informacij o našem splošnem zdravstvenem stanju, delovanju organov ter prisotnosti bolezni ali motenj.
Najpogosteje se opravi osnovna krvna slika, ki pokaže število rdečih in belih krvničk ter trombocitov. Na ta način lahko odkrijemo slabokrvnost, okužbe ali motnje v strjevanju krvi. Poleg tega krvne preiskave tudi pokažejo vrednosti hemoglobina, hematokrita ter levkocitov, kar zdravniku pomaga pri postavitvi natančnejše diagnoze. Pomemben del preiskav so biokemijske analize. Te merijo vrednosti različnih snovi v krvi, na primer sladkorja (glukoze), maščob (holesterola in trigliceridov), elektrolitov ter encimov, ki odražajo delovanje jeter, ledvic ali trebušne slinavke. Z njimi lahko odkrijemo bolezni, kot so sladkorna bolezen, motnje v delovanju ledvic ali jeter, pa tudi srčno-žilna obolenja. Hormonske preiskave iz krvi razkrivajo delovanje ščitnice, nadledvičnih žlez in drugih hormonskih sistemov v telesu. Pogosto se opravljajo tudi imunološki testi, ki pomagajo pri odkrivanju alergij, avtoimunskih bolezni in okužb. Kdaj pa je krvne preiskave smiselno opraviti? Zdravnik jih lahko predpiše ob pojavu določenih simptomov, na primer pri dolgotrajni utrujenosti, nenadni izgubi teže, pogostih okužbah ali bolečinah. Preiskave so nujne tudi pri kroničnih boleznih, kjer je potrebno redno spremljanje stanja. Poleg tega jih opravljajo pred večjimi operacijami, ob sprejemu v bolnišnico ali pri preventivnih sistematskih pregledih.
Veliko ljudi se na krvne preiskave odpravi tudi preventivno, saj lahko z njimi pravočasno odkrijemo skrite zdravstvene težave, še preden se pojavijo simptomi. Tako lahko denimo zvišan holesterol ali povišan krvni sladkor opozorita na tveganje za bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen, kar omogoča pravočasno ukrepanje. Za zdrave odrasle se preventivni pregled priporoča vsaj enkrat letno, pri rizičnih skupinah pa tudi pogosteje. Sam odvzem krvi je hiter in preprost postopek. Najpogosteje se kri odvzame iz žile v komolčnem pregibu, poseg pa traja le nekaj minut.
Včasih oziroma skoraj vedno je potrebno, da smo pred odvzemom tešči, da so rezultati krvne preiskave zanesljivejši. Običajno je priporočena teščnost 8–12 ur; dovoljena je voda, izogibajte se alkoholu in intenzivni vadbi dan prej. O morebitnih zdravilih se predhodno posvetujte z zdravnikom.…