Pride v življenju obdobje, ko moraš nekaj predelati. Tako sem sama imela izkušnjo za katero sem lahko samo hvaležena, ker je prišla ob pravem času. Ja, mogoče bi nekdo bil začuden, da sem hvaležena za izkušnjo- kožni rak, vednar je bilo vse tako, kot je moralo biti. Začetek je bil tak, da so me bolela ušesa in grlo dlje časa. Zato sem se odločila, da grem na pregled. Ker tisti trenutek nisem imela na razpolago osebnega zdravnika, sem se odločila za privat pregled, ki ga nikoli ne bom pozabila. Ko sem prišla v ordinacijo, me je pričakal mlad zelo prijazen zdravnik. Vprašal me je, zakaj sem prišla in rekel, da bova naredila preggled. Vsedla sem se na vrteči stol in on mi je pregledal ušesa. Nato me je prosil, če lahko še enkrat pokažem levo stran obraza. Takrat mi ni bilo prav nič čudno, kajti opravljal je prgled. No, takrat pa ni več kontroliral ušesa, ampak je gledal moje znamenje, ki je bilo blizu.

Sledilo je vprašanje: Kako dolgo imate to znamnje?
Povedala sem, da ga imam dve leti in da je enkrat bolj opazno in spet drugič manj. Tako se je usedel za računalnik in mi svetoval pregled v bolnici. Ker sem bila tako zmedena, saj nisem pričakovala tega, je to tudi videl in me naročil sam. V bolnici pa je sledil izvid- kožni rak. Ko sem šla na pregled, sem bila sproščena, pač eno znamenje. Lahko pa bi že takrat pomislila, da je zdravnik odreagiral prehitro, da ne bi bilo nevarno. Ko so mi povedali za izvid, sem ostala brez besed. Slišati besedo- kožni rak, ni lahko. Takrat sem v bistvu zatišala svoja čustva, niti jih ni bilo, čudno vse ksupaj. Potrebovala sem čas, da je beseda- kožni rak prišla v moje misli in da sem spoznala, da to mora stran. Naročena sem bila na operacijo. Operacija je bila uspešna, jaz sem zdrava in kožni rak je preteklost. …








